Off

13.4.2016

Konferenca »Posavskega nuklearnega partnerstva« in »Zveze

ekoloških gibanj Slovenije« (ZEG)

v spomin na 30. obletnico Černobila in 5. obletnico Fukušime

12. aprila 2016 v Krškem

 

Povzetek

Show more...

V prvem delu konference je bilo govora o zdravstvenih posledicah obeh katastrof v Černobilu in v Fukušimi:

  • Alfred Körblein: vidi izvirno vzročno povezanost med visoko perinatalno umrljivostjo na Hrvaškem v letih 1986 in 1988 z uvozom kontaminiranega mesa.
  • Yoko Kawasaki je govorila o posledicah nesreče v Fukušimi. Na Japonskem so začeli z zbiranjem mlečnih otroških zob, kajti stroncij otroški organizem registrira kot da je kalcij in ga vgradi v kosti, neinvazivno pa ga je mogoče dokazati v zobeh, čeprav povsod v kosteh učinkuje kot vir radioaktivnega obsevanja.
  • Leo Šešerko poroča o začetku projekta zbiranja mlečnih zob v Posavju (na širšem območju Krškega), da bi jih arhivirali. Z analizo vsebnosti radioaktovnega stroncija 90 bodo pričeli v drugem koraku zaradi visokih stroškov, ko bodo uspeli pridobiti donatorska finančna sredstva za ta namen.

 

V drugem delu konference so kritično govorili o sedanji jedrski energiji naklonjeni politiki v Sloveniji.

 

  • Društvo »Posavsko jedrsko partnerstvo« je v postopku uradne registracije. Cilj društva je informiranju in vključitev lokalne javnosti ter upoštevanje arhuške in espoo evropske konvencije. Kritika je naravnana predvsem proti izgradnji suhega odlagališča potrošenega jedrskega goriva brez preverjanja okoljske sprejemljivosti in proti izključitvi javnosti v tem postopku.

 

  • Karel Lipič iz ZEG (Zveza ekoloških gibanj Slovenije) je kritiziral v več točkah:

-izključitev javnosti v nuklearnih zadevah

-nameravana gradnja drugega reaktorja z nedopustnim financiranjem promocije te gradnje v višini 10 milijonov evrov iz denarja iz prodaje električnega toka

-izgradnja civilnega in vojaškega letališča v Cerkljah, nedopustno blizu jedrske elektrarne Krško

-nameravano podaljšanje delovanja leta 1981 zagnanega reaktorja NE za dvajset let.

 

  • Jan Haverkamp zahteva ob izgradnji suhega prehodnega skladišča za izrabljeno gorivo presojo javnosti in vključitev sosednjih držav v razpravo.

 

  • Predsednik zelene stranke iz Hrvaške ORAH ugotavlja:

-da je območje Krškega drugo najbolj potresno območje v Sloveniji,

-da se voda v reki Savi zaradi izpustov NEK preveč ogreva.

-Politična zelena stranka ORAH namerava izvajati kontrolo nad dogajanjem v NEK, kajti bližina mesta Zagreb in naselbin ob meji ni dopustno ignorirati.

Show less

(Povzetek je pripravila Paula Stegmüller)


 

27.11.2015, Karel Lipič

Politiki v upravi slovenske NEK bi bili nevarni

Show more...

Odgovor Nuklearne elektrarne Krško in direktorja Uprave za jedrsko varnost dr. Andreja Stritarja na pisanje hrvaškega Jutarnjega lista o favoriziranju slovenskih podjetij pri izvajanju remontov je bil strel čez gol. Seveda je skrajno problematično, da hoče poražena stranka na volitvah na Hrvaškem Dragana Marčinka postaviti na mesto člana uprave NEK-a. Resnica pa je, da se je od davno tako kadrovalo v Sloveniji in na Hrvaškem. Dobro je, da se to konča, piše Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG).
Kdo pa so »politiki« na vodilnih mestih v jedrski energetiki? Stritar sam, direktor uprave za jedrsko varnost, je že v osemdesetih letih na velikem mednarodnem posvetovanju o jedrski energiji v Ljubljani osupnil prisotne nasprotnike jedrske energije iz Evrope in Slovenije, ko je izjavil, da so jedrski odpadki tako varni, da bi jih spravil pod posteljo, na kateri spi. Ta izjava mu ne le ni škodovala, ampak so ga »pravi« politiki zaradi nje imenovali na najvišjo možno funkcijo. Seveda so od njega pričakovali, da bo brezkompromisno podpiral interese jedrskega lobbyja, kljub vsem pomislekom državljanov, ki v večini ne podpirajo jedrske industrije po Černobilu in Fukušimi.
Še več. Sedanja vlada, ki je pred volitvami obljubljala etično in moralno delovanje, je na mestu direktorja direktorata za energetiko mirno potrdila že pod prejšnjo vlado imenovanega »reaktorskega inženirja« iz NEK-a Danijela Levičarja, katerega naloga zdaj je »prilagajanje nacionalne zakonodaje« na področju energije. Prilagajanje čemu? Interesom jedrskega lobbyja!
Karel Lipič opozarja, da je bil na mesto direktorja Agencije za radioaktivne odpadke imenovan dr. Tomaž Žagar, ki je bil prej zaposlen v podjetju GEN, lastnici polovice jedrske elektrarne Krško. Kdor se čudi, zakaj slovenska država izvaja politiko davljenja in onemogočanja vetrne in sončne energetike, najde tu odgovor.
Postavlja pa se vprašanje: Če nuklearci lahko hkrati zasedajo ključna mesta v reaktorju NEK-a in v vladi, kakor da so oni tudi najbolj primerni politiki, je vprašanje, kaj je narobe s ostalimi politiki, da ne razumejo, kam to vodi našo energetiko. Levičar pa zdaj poleg vsega drugega koordinira finančno preganjanje državljanov, ki si še niso priskrbeli energetske izkaznice.

Show less


September 2015, Leo Šešerko

Ministrstvo za infrastrukturo in vlada predlagata

dolgoročno rabo jedrske energije za proizvodnjo elektrike v Sloveniji

Show more...

Ministrstvo za infrastrukturo je v predlogu Energetskega koncepta Slovenije v poglavju o jedrski energiji predlagalo stališče, da »jedrska energija igra pomembno vlogo pri nizkoogljični proizvodnji električne energije in zato ministrstvo in vlada predvidevata njeno dolgoročno rabo tudi po izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne«, kar pomeni podaljšanje delovanja nuklearne elektrarne Krško iz leta 2023 na 2043.

Ugotovitev, da jedrska energija igra pomembno vlogo pri nizkoogljični proizvodnji električne energije je napačna in nestrokovna.

Kopanje in izdelava jedrskega goriva – urana je visokoogljična proizvodnja: najprej pri kopanju rude /v rudnikih, primer je Rudnik urana Žirovski vrh, ali veliki dnevni kopi v Kanadi ali Avstraliji/, potem pri predelavi rude /drobljenju v ogromnih drobilcih/ in nadalje pri centrifugiranju /v stotisočih centrifugah/ kemično raztopljene rudnine. Poleg potrošnje električne energije v samih jedrskih elektrarnah, npr. za hlajenje in drugo obratovanje, pa je treba upoštevati tudi hlajenje in potrošnjo električne energije v prihodnosti za vzdrževanje rabljenega goriva.

Pri analizah življenskega ciklusa jedrske energije sta Jan Willem van Leeuwen in Philip Smith prišla do rezultata, da elektrika iz jedrske energije izpušča 90 do 140 g CO2 na kWh proizvedene elektrike.

Za rude bogate z uranom veljajo nižje emisije ogljika, za z uranom revne rude pa veljajo višje vrednosti emisij.

Svetovne rezerve uranove rude so zelo omejen vir in bodo izčrpane v 50 do 70 letih glede na današnjo povpraševanje. Če bo zgrajenih še več reaktorjev, se bo obdobje oskrbe z uranom še ustrezno skrajšalo. Da ministrstvo za infrastrukturo predvideva dolgoročno rabo jedrske energije tudi po izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne samo pomeni gradnjo drugega reaktorja v Krškem. To je tudi neodgovorno poigravanje s finančno prihodnostjo in proračunom Slovenije v prihodnosti. Glede na ceno novega reaktorja v Olkiluotu na Finskem, ki je v nedokončanih sodnih sporih med graditeljem AREVO in finsko upravo za jedrsko varnost dosegla 9 milijard evrov, k temu pa je treba prišteti vsaj 2,5 milijarde evrov za gradnjo globokega odlagališča za iztrošeno jedrsko gorivo, je takšna gradnja za Slovenijo tudi ekonomsko povsem nesprejemljiva in neupravičena, saj bi bila kWh iz nove jedrske elektrarne 2,5 krat dražja kot je iz koruptivno prenapihnjenih stroškov gradnje TEŠ 6. Sedanja nizka cena elektrike iz NEK 1 je možna samo zaradi prikritega subvencioniranja jedrske elektrike v Sloveniji in vprašljivega sporazuma EUROATOM, katerega račune pa bodo plačale prihodnje generacije. Podaljšanje življenjske dobe NEK 1 pa je povsem neodgovorno zaradi utrujenosti jedrskega reaktorja, v katerem se je že zlomilo 7 gorivnih palic. Ob nepredvidljivem večjem lomljenju gorivnih palic lahko pride do težav s hlajenjem reaktorja in do topljenja njegove sredice, kot se je že zgodilo v Černobilu in v Fukušimi.

Show less